Če se kdo sprašuje, po čem je mogoče prepoznati Posavje, potem so ena izmed najbolj prepoznavnih značilnosti gotovo vinogradi, ki zaznamujejo to pokrajino. Slovenija se deli na tri vinorodne dežele, med katerimi je tudi Posavje. Razdeljena je na tri vinorodne okoliše: Dolenjsko, Bizeljsko Sremič in Bela Krajina. Gre za srednje gričevnat svet, kjer se izmenjaje prepletajo ozke doline ter izrazito strma pobočja, na katerih trta preprečuje erozijo tal. Tla so večinoma sestavljena iz laporjev in peščenjakov z apnenčastim vezivom. Tam, kjer najbolj uspeva cviček, so tla pretežno iz apnencev in dolomitov.
Vinorodna dežela Posavje leži na spodnjem toku reke Save na JV Slovenije. Griči in naselja so obkrožena z vinogradi in zidanicami, ki slikovito zaznamujejo celotno pokrajino. Skozi leta je Posavje pridobilo sloves pridelovalke lažjih belih in rdečih vin, ponaša se lahko z vzgojo različnih mednarodnih sort in lokalnih posebnosti. Med slednjimi je gotovo cviček, ki ima bogato, več kot 200-letno zgodovino in ima med vini gotovo posebno mesto. Vinogradi so v Posavju razmeroma razdrobljeni, pridelovalcev je veliko. Med sortami trt skoraj polovico vinogradov pokrivata rdeči sorti modra frankinja in žametovka, med belimi pa prevladujeta laški rizling in kraljevina.
Posavje je gotovo zelo dobro prepoznavno po cvičku, pa tudi sicer prevladujejo rdeče sorte, vendarle pa ne gre spregledati tudi nekaterih odličnih belih vin, ki jih pridelujejo vinarji iz tega področja. Poleg cvička je Posavje dežela modre frankinje, prav tako pa jo mnogi poznamo tudi po sorti rumeni plavec. V Posavju ne bodo razočarani niti tisti, ki so ljubitelji penečih vin. Posavje je torej vinorodna dežela za vsak okus.
Dve najbolj poznani avtohtoni vrsti v Posavju sta modra frankinja in rumeni plavec. Iz modre frankinje pridelujejo rdeče vino, srednje polnega okusa, z pretežno harmonično, rahlo pikantno uravnoteženostjo okusov. Poleg Posavja modra frankinja uspeva tudi v Podravju. Kot sortno vino se modra frankinja počasi vse bolj uveljavlja, še vedno pa je velik delež pridelane modre frankinje na koncu uporabljen za pridelavo cvička, metliške črnine in rdečega bizeljčana. Z genskimi analizami je bilo potrjeno, da je modra frankinja avtohtona slovenska sorta, ki prvotno izvira iz štajerskih vinogradov in na katero smo Posavci upravičeno ponosni. Druga avtohtona posavska sorta, ki v zadnjih letih vse bolj pridobiva na svoji pomembnosti, je rumeni plavec, iz katerega pridelujejo belo vino dokaj polnega okusa. Sorta raste v bizeljsko-sremiškem in dolenjskem vinorodnem okolišu, kjer velja za avtohtono sorto, čeprav se še vedno izvajajo analize, ki bodo to v celoti potrdile.
Razgibana pokrajina, številna okusna vina in slikovite zidanice so skozi leta vtisnile Posavju poseben pečat. Vrhunska vina dopolnjuje tudi vrhunska kulinarika. Vse več ponudnikov kulinarike svoje ponudbe nadgrajuje z odličnimi, lokalno pridelanimi vini, zato je obisk Posavja zares nepozabno gurmansko razvajanje.