Opis
Tam, kjer se nižinski Krakovski pragozd počasi vzpenja v hribovite zelene Gorjance, leži naše edino mesto na otoku, Kostanjevica na Krki, ki vabi številne obiskovalce s svojo kulturno ponudbo, naravnimi danostmi, kulinariko, tradicionalnimi prireditvami in različnimi možnostmi za preživljanje prostega časa.
Nedaleč stran od mesta na otoku, stoji danes mogočni kompleks nekdanjega cistercijanskega samostana, v katerem so leta 1974 v obnovljenih prostorih odprli Galerijo Božidar Jakac. Nekdanji cistercijanski samostan Marijin Studenec je leta 1234 ustanovil koroški vojvoda Bernard Spanheimski. Ob prezgodnji smrti njegove žene Jute in sina Bernarda se je vojvoda odločil, da ju pokoplje tukaj. Vse do ukinitve leta 1786 je samostan predstavljal ekonomsko, kulturno in gospodarsko središče, ki so ga obvladovali menihi. Že za časa renesanse je bil močno utrjen in njegovi prebivalci varni pred roparskimi vpadi.
Obrambna stolpa in kulisa samostanske cerkve s freskami znamenitega slikarja Franca Jelovška obiskovalca ob vstopu nagovorijo z baročnimi oblikami, ki arhitekturno prevladujejo. Najbolj temeljite prezidave se je namreč lotil opat Alexander Taufferer leta 1738. Po razpustu je kostanjeviški samostan začel strmo propadati. Zgradba ni imela več prave funkcije, cerkev je bila desakralizirana, oprema pa prenesena v druge cerkve in razprodana. Prve konservatorske pobude za prenovo se rojevajo ob koncu 19. stoletja. Vendar se je stanje drastično poslabšalo med drugo svetovno vojno, ko je bil objekt požgan in so bili razkriti ter delno porušeni vsi trakti.
V 50. letih 20. stoletja so stekla obnovitvena dela samostanskega kompleksa, ki še vedno potekajo. Današnja podoba cisterce je rezultat številnih prenov, prikazanih na stalni razstavi Kostanjevica na Krki – Samostan, ki nudi vpogled v več kot pol stoletja trajajoče obnovitvene posege. Reprezentativno arkadno dvorišče je gotovo eno največjih v širšem srednjeevropskem prostoru. Prvotno zasnovo je v največji meri ohranila samostanska cerkev, ki predstavlja enega najlepših primerov zgodnjegotske arhitekturne notranjščine na Slovenskem. Odlikuje se predvsem po obočnem sistemu ter dekorativni plastiki, ki je ogrsko-češke provenience.
Od leta 1961 poteka v Kostanjevici na Krki Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva, ki velja za najstarejši delujoči simpozij na svetu. V vseh letih simpozija je nastalo več kot 100 skulptur iz lesa, ki so na ogled v neposredni okolici Galerije Božidar Jakac in v Kostanjevici na Krki.
