Image Alt

Odkrivanje Posavja s kolesom

Opis

Posavje je vinorodna dežela, dežela odlične kulinarike, dežela čudovitih naravnih znamenitosti, miru in izjemnih priložnosti za zunanje aktivnosti. In če boste Posavce vprašali po najljubši aktivnosti na prostem, potem boste med najpogostejšimi odgovori gotovo naleteli na kolesarjenje. Predstavljamo vam nekaj najzanimivejših kolesarskih tur v Posavju.

 

Cvičkova kolesarska pot

Posavje je znano po Cvičku, na katerega so vinogradniki tudi izredno ponosni. Zato tudi ne preseneča, da je ena izmed priljubljenejših kolesarskih poti povezava s to vinsko kapljico.

 

Dolžina poti: 29 km

Zahtevnost: srednje zahtevna

Izhodišče: Kostanjevica na Krki (KT13 – Kmečki hram)

 

 

Opis poti:

Iz izhodišč najprej zapeljemo mimo cerkve sv. Miklavža in osnovne šole, kjer se nato pot prične vzpenjati in nas vodi mimo cerkve sv. Marije dobrega imena, na Slinovcah. Nato nadaljujemo skozi Jablance ob Bočju do Šutne, kjer kmalu zapeljemo po območju občine Brežice. Ko prispemo do Gadove peči zavijemo ostro do Stojanskega vrha, mimo Poštene vasi, kjer sledi spust do Bušeče vasi. Pot nas po desnem bregu reke Krke pripelje v krško občino, kjer pot nadaljujemo pod Dobravo do Podbočja. Sledi pretežno ravninski del mimo Žabjeka, Slivja in Karlč, od koder do Kostanjevice, kjer smo svojo pot pričeli, ni več daleč. S tem je ta krožna kolesarska tura zaključena.

 

Panoramska kolesarska pot

Za tiste, ki si od kolesarske ture obetate predvsem lepih razgledov, je panoramska kolesarska pot prava izbira.

 

Dolžina poti: 15 km

Zahtevnost: nezahtevna

Izhodišče: Kostanjevica na Krki (KT13 – Kmečki hram)

 

 

Opis poti:

Iz izhodišča najprej zapeljemo mimo cerkve sv. Miklavža do križišča pri osnovni šoli. Od tam nadaljujemo desno mimo pokopališča do cistercijanskega samostana. Nadaljujemo pot in pod Gričem prikolesarimo mimo Ivanjš do Kočarije. Tu zavijemo do Malih Vodenic. Pri cerkvici sv. Marije se nato spustimo proti vzhodu do Orehovca, kjer v središču vasi zavijemo na levo. Tu nas pričaka krajši spust in nato strmi poldrugi kilometer vzpona, ki nas pripelje do lepe razgledne točke. Mimo Dolšc nadaljujemo do Avguštin, mimo Jablanc pod Slinovce. Mimo Globočic se nato vrnemo na izhodišče v Kostanjevico.

 

Resljeva kolesarska pot

 

Dolžina poti: 29 km

Zahtevnost: srednje zahtevna

Izhodišče: Kostanjevica na Krki (KT13 – Kmečki hram)

 

 

Od izhodišča se zapeljemo po levem bregu reke Krke. Kolesarimo po obronkih Krakovskega gozda, mimo Malenc do Zameškega. Nadaljujemo do Smednika in pri vasi Kržišče prečkamo cesto Ljubljana – Zagreb. Ko cesto ponovno prečkamo, nas pot pripelje mimo zaselka Rimš, nato pa do Velike Vasi. Tukaj ostro zavijemo na jug proti Gržeči vasi do Velikega Podloga, mimo vasi Pristava, Kalce-Naklo in Malega Mraševega pa nato nadaljujemo do Križaja in glavne ceste Brežice-Kostanjevica. Od tod se vrnemo na izhodišče. Gre za pretežno ravninsko turo.

 

Trdinova kolesarska pot

 

Dolžina poti: 65 km

Zahtevnost: zahtevna

Izhodišče: Kostanjevica na Krki (KT13 – Kmečki hram)

 

 

Iz izhodišča nadaljujemo mimo cerkve sv. Miklavža kolesarimo čez most na levi breg Krke proti Malencam. Nadaljujemo do Zameškega, kjer nadaljujemo do Šentjerneja. Pot nadaljujemo proti samostanu Pleterje. Mimo Pleterskega hriba, Malega in Velikega Bana se nato povzpnemo na Javorovico, nato pa nas pot pod Mirčevim gričem vodi do kapele Mirčev križ (KT16). Po serpentinah nato sledi spust po Jesenovskem jarku, mimo nekdanjega planinskega doma na Polomu, Titove, Rdeče in Aleksandrove koče, do lovskega bivaka na Ravneh in vasi Oštrc (298 m). Od tod sledi vzpon do Črneče vasi, ki se nahaja na 380 m nadmorske višine. Sledi kratek, a zahteven spust v Straški jarek. Sledi vzpon mimo Vrtače in Vrbja, kjer prikolesarimo do hrvaške meje. Nadaljujemo do Prušnje vasi, mimo Brezja do Gradca, od koder zavijemo do Planine. Nad njo dosežemo najvišjo točko na naši poti, nato pa se prične dolgotrajni spust – skozi Premagovce do Gadove peči, do Stojanskega vrha, mimo Poštene vasi, Bušeče vasi do ravnine na desni strani reke Krke. Kolesarimo do Podbočja in se mimo Starega gradu in Slinovc kmalu vrnemo na izhodišče naše poti.

 

Kranjska pentlja – Krška kolesarska pot

 

Zahtevnost: srednje zahtevna do zahtevna

Izhodišče: Hotel City, Krško

 

 

Kranjska pentlja nas iz izhodišča vodi ob Savi do Brestanice, kjer na mostu prečkamo reko Savo. Tukaj se tisti, željni vzponov, lahko povzpnejo na razgledno točko gradu Rajhenburg. Nato nadaljujemo po precej prometni hitri cesti Krško – Sevnica in pri naselju Arto zavijemo v strm breg do vasi Lomno. Tukaj se promet povsem umiri. Cesta se serpentinasto ves čas vzpenja in nas končno pripelje do vasi Veliki Trn (417 m). V vasi nadaljujemo strmo do cerkve sv. Duha, od koder se odprejo zares lepi razgledi na vse strani. Nato se spustimo mimo vasi Planina do Rake, kjer lahko kolesarji uživamo v čudovitih razgledih na vinograde. Mimo Zalok in Rimša nato nadaljujemo do Velike vasi. Sledi pretežno ravninski del poti mimo Veniš do Leskovca, kjer nadaljujemo do krškega mosta čez Savo, od koder je le še nekaj pedalov do izhodiščne točke.

Če želimo Kranjsko pentljo nekoliko skrajšati, je mogoče to storiti preko dveh prečnih povezav:

  • Prva je v smeri Mali Trn – Kalce – Nemška vas – Nemška Gora – Brezje (odcep do Gorenje vasi in Velike vasi) – Leskovec.
  • Druga je krajša in povezuje Rako z Rimšem, pod Ardrom in mimo Sel.

 

Štajerska pentlja – krška kolesarska pot

 

Zahtevnost: zahtevna

Izhodišče: Hotel City, Krško

 

 

Iz izhodišča se najprej odpravimo v smeri Brežic, skozi Dolenjo vas kolesarimo do Pohance, Zgornje Pohance na Zdole, kjer nadaljujemo proti Kostanjku. Od tod se spustimo do Gorice pri Raztezu ter nadaljujemo mimo Velikega Dola do Koprivnice. Kolesarsko pot nadaljujemo do Velikega Kamna in Malega Kamna. Nadaljujemo z vzponom skozi Belo in Reštanj in po Gabrčni dolini do Ravnega Loga, nato pa do koče na Bohorju. Po kolesarjenju po območju občin Kozje in Šentjur, se v Krško vrnemo mimo Mrzle planine, Stranja, Gorenjega Leskovca, Presladola in Rožnega. Tu nas kolo popelje na obsavsko cesto Blanca – Brestanica, ki nas pripelje vse do Krškega, od koder smo štartali.

Če želimo štajersko pentljo nekoliko skrajšati, je to mogoče preko prečnih povezav: Krško – Zdole – Veliki Kamen – Stolovnik – Brestanica in/ali Mali Kamen – Senovo – Bohor.

 

Brestaniška kolesarska pot

 

Zahtevnost: srednje zahtevna

Izhodišče: Trg pri prangerju (sramotilni steber)

 

Brestaniška kolesarska pot kolesarja vodi po dolinah in vzpetinah v okolice Brestanice. Takoj v središču Brestanice nas pozdravi mogočna cerkev Lurške Marije – Slovenski Lurd, ena najlepših in tudi največjih slovenskih cerkva. Nato nadaljujemo po dolini potoka, ki je kakor nalašč za potepanje s kolesom. Čez Raztez nato peljemo mimo kmetij in se po razgibanem, hribovitem terenu pripeljemo nazaj v Brestanico.

Drugi del poti pa nas pelje na Likov vrh in v dolino reke Savi. Pot je zaznamovana s tradicionalno podobo posavske pokrajine.

 

Po poti mokriških gozdov

 

Zahtevnost: nezahtevna do srednje zahtevna

Izhodišče: Čatež

 

 

Pot mokriških gozdov je gotovo ena izmed najbolj očarljivih poti v vseh letnih časih. Iz izhodišča se najprej odpeljemo proti Savskemu nasipu, nato pa preko zelenice nadaljujemo pod savski most. Zavijemo desno na glavno cesto in nadaljujemo vzdolž reke Krke, mimo starega mostu. Pod avtocesto se pripeljemo do Krške vasi, kjer pred mostom zapeljemo levo navzdol in svoje kolesarjenje nadaljujemo vzdolž reke Krke. V Velikih Malencah nato zavijemo čez potok Globočec, od koder nas čaka 2% rahel vzpon po ozki dolini do Globočic. Na Križišču pri Subanovem mlinu pripeljemo do meje s Hrvaško, kjer zavijemo levo. Na Vlaškem križu nadaljujemo naravnost navzdol. Vmes nas pričaka klanec, ki se konča pri odcepu za lovski dom Mokrice. Sredi Ponikev se nam odpre lep razgled daleč preko slovenske meje. Nadaljujemo mimo Velike doline in se peljemo mimo golf igrišča Mokrice. Nadaljujemo v Novo vas pri Mokricah, nato pa v smeri Brežic do ribnika pri Prilipah. Tako nas krožna tura pripelje nazaj do izhodišča.

 

Orlovska tura

Iz izhodišča nas pot vodi mimo sotočja reke Krke in Save in se pri brežiškem gradu spusti v Vrbino. Večji del poti poteka skozi gozdove. Na poti se povzpnemo tudi na masiv Orlice. Pot pa ne razočara niti glede nepozabnih razgledov, še posebej bodite pozorni pri cerkvi sv. Jedrt. Nepozaben je tudi spust mimo gradu Pišece, ki nas pripelje v vas Pišece in mimo vinogradov na obronke gričev

 

Zahtevnost: zahtevna

Izhodišče: Čatež

 

 

Iz izhodišča najprej zavijemo desno na stari most čez Krko in Savo, od koder nadaljujemo do brežiškega gradu. Nadaljujemo levo v Vrbino, kjer kolesarimo po makadamski poti. Nadaljujemo po kolovozu, do ograje, nato pa desno proti topolovim nasadom. Pot nas nato vodi preko zavarovanega železniškega prehoda, nato pa levo na zelo prometno cesto. Z glavne ceste zavijemo v Trebež, nato pa vozimo naravnost po prednostni cesti, ki pelje desno v Glogov Brod. Sredi Artič nato nadaljujemo v smeri Volčje, skozi artiški gozd in nato po spustu nadaljujemo z vzpenjanjem na vinsko cesto. Pretežno v zavetju gozdov se spustimo v dolino Močnika. Zavijemo desno za Osredek, kjer nas pričaka vzpon, ki nas vodi do najvišje točke naše ture. Nato sledi strm spust po asfaltu, kjer previdnost ni odveč, saj nas pri cerkvi čaka oster ovinek v levo. Po makadamu nadaljujemo do gradu Pišece, nato pa pri grajskem ribniku zavijemo desno do ribnika pri glavni cesti. Nadaljujemo proti Pišecam, nato pa od tam v smeri Globokega. Iz glavne ceste nadaljujemo levo za Orehovec, potem sledi vzpon. Nadaljujemo po slemenski valoviti cesti, nato pa desno proti cerkvi sv. Barbare. Nadaljujemo skozi Cundrovec in preko železniškega prehoda. Z glavne ceste nadaljujemo levo v Zakot. Nadaljujemo proti Brežicam, od koder se vračamo nazaj proti izhodišču.

 

Po sledi Kavsarjev

 

Dolžina poti: 56,6 km

Zahtevnost: srednje zahtevna

Izhodišče: Radeče

Skupna višinska razlika: 490 m

 

 

Izhodišče poti je v Radečah, kjer se začne Posavje in kjer se Sava prebije iz ozke Zasavske doline. Iz Radeč nadaljujemo v smeri Sevnice, nato pa proti Krškemu. Sevnico zaznamuje pogled na Sevniški grad na hribu, ki stoji nad mestom. Na svoji poti do Krškega je Sava oblikovala kaj nekaj meandrov ali okljuk. Pot je slikovito posejana s kozolci. Pred Krškim reko Savo objame krško hribovje. Nadaljujemo po prostrani Vrbini proti Brežicam. V zadnjem desetletju so na Savi izgradili več hidroelektrarn in akumulacijskih jezer. Tovorni promet po reki je potekal do druge svetovne vojne. Šmarčane, ki živijo v naselju na najlepši savski okljuki pred Sevnico, so imenovali Kavsarje, saj so s kavlji oziroma »kavsi« na Savi lovili les. Po tem je ta kolesarska tura tudi dobila ime.

Poleg kavsarjev je ta kolesarska pot zaznamovana tudi s splavarjenjem po Savi, ko so les vozili vse do Donave v Beogradu. Z izgradnjo elektrarn je bilo urejenih tudi kar nekaj kilometrov poti neposredno ob savskih zajezitvah, ki so kot nalašč za potep s kolesom. Prav tako po tej poti ne moremo zgrešiti – peljemo se samo bo Savi proti Brežicam in uživamo v čudovitih razgledih.

 

Po poti grajskih legend

 

Dolžina poti: 50,9 km

Zahtevnost: zahtevna

Izhodišče: Sevnica

Skupna višinska razlika: 1.550 m

 

 

Gradovi so od nekdaj burili domišljijo in v Posavju jih na zares majhnem področju lahko naštejemo kar nekaj. Predstavljajo najpomembnejšo slovensko kulturno dediščino, s svojim nastankom pa večinoma segajo v srednji vek. Tudi v Posavju stojijo na reliefno težje dostopnih točkah, kar za kolesarja  pomeni predvsem kratke, a atraktivne vzpone, ki prijetno popestrijo kolesarsko turo.  Ne glede na to, kje pričnete svojo kolesarsko turo, boste na poti spoznavali srednjeveško življenje in se popeljali po tako imenovani grajski cesti.

Sevnica se ponaša s čudovitim grajskim kompleksom nad mestom, ki kolesarju ponuja bogato izročilo. Grad nas popelje v čas vitezov in princes, baročne freske na stropu pa nas vodijo skozi štiri letne čase.

Grad Rajhenburg v Brestanici je najstarejši izpričan grad na Slovenskem. Posebno mistiko in skrivnostnost mu je dal asketski in zelo napreden red trapistov, ki so delovali tu. Menihi se med sabo niso smeli pogovarjati, temveč so za sporazumevanje uporabljali znakovno govorico. Njihova čokolada je s svojo kvaliteto segala vse do dunajskega cesarskega dvora. Vzpon na grad je prijetna popestritev sicer spokojne ture v dolini potoka Brestanice.

Vsekakor po poti grajskih legend ne gre izpustiti grada Brežice in Bizeljsko. V Brežicah bo dih vzela čudovita viteška dvorana, na gradu Bizeljsko pa nas sprejme prijazna grajska gospa. Iz grajskega balkona boste ugledali nepozabne razglede na dolino Sotle.

Grajske legende čakajo, skočimo na kolo in zavrtimo pedala ter spoznajmo čas viteštva, plemiškega življenja in trubadurjev.

Kontaktni podatki

Lokacija

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.