Odkrivanje Posavja s kolesom

Opis

Posavje je vinorodna dežela, dežela odlične kulinarike, dežela čudovitih naravnih znamenitosti, miru in izjemnih priložnosti za zunanje aktivnosti. In če boste Posavce vprašali po najljubši aktivnosti na prostem, potem boste med najpogostejšimi odgovori gotovo naleteli na kolesarjenje. Predstavljamo vam nekaj najzanimivejših kolesarskih tur v Posavju.

Uporabne povezave: Kostanjevica na Krki, Brežice, Krško, Kolesarske poti (Ride&Bike)

Cvičkova kolesarska pot

Srednje zahtevna pot, označena s smernimi tablami, vodi iz Kostanjevice na Krki do cerkve Matere dobrega sveta na Slinovcah. Med slikovitimi vinorodnimi griči, hrami in zidanicami se pripeljete do Gadove peči – zibelke odličnih dolenjskih vin. Odstirajo se pogledi na krško polje, Bohor in brežiško ravnico. Iz Klunovih Toplic v Bušeči vasi se do izhodišča vračate po ravninskem delu ob desnem bregu reke Krke, mimo Dobrave, Podbočja in Slivja. Ne pozabite na krepčilne učinke geografsko zaščitenega porekla dolenjskega prvaka – cvička, ki si ga lahko privoščite v kateri izmed lokalnih gostiln ali v avtentičnem okolju vinske kleti pri lokalnem vinarju.

Panoramska kolesarska pot

Za tiste, ki si od kolesarske ture obetate predvsem lepih razgledov, je panoramska kolesarska pot prava izbira.

Ena krajših kolesarskih poti, ki je označena s smernimi tablami, vodi mimo OŠ Jožeta Gorjupa v smeri Kostanjeviške jame in nato desno po makadamski cesti mimo Galerije Božidar Jakac. Sledi vzpon do Malih Vodenic, kjer pred cerkvijo zavijete levo v dolino. Sledi spust v naselje Grič in mimo Orehovca do Dolšc. Ob panoramskih razgledih na kostanjeviško dolino se mimo Avguštin, Jablanc in Slinovc spustimo do izhodišča.

Trdinova kolesarska pot

 Najdaljša in hkrati najzahtevnejša kolesarska pot vodi ob obronkih Krakovskega gozda mimo Cvelbarjevega hrasta v Malencah. Pot nadaljujete do Šentjerneja in samostana Pleterje, od tu dalje pa po makadamski cesti do Mirčevega križa in Črneče vasi, kjer si lahko ogledate Stražni stolp. Sledijo vasi Vrbje, Vrtača in Prušnja vas. Na Planini pri Podbočju se lahko okrepčate na izletniški kmetiji Stipič. Nad njo dosežete najvišjo točko na poti, po kolesarjenju proti vzhodu pa začenjate dolgotrajni spust do vinorodnih goric v Gadovi peči, kjer se priključite obrečni kolesarski poti mimo Bušeče vasi, Dobrave in Podbočja do izhodišča.

Mostovi reke Krke

 Za celoten dolenjsko – posavski prostor ob spodnjem toku reke Krke, kakor tudi Kostanjevico na Krki z okoliškimi kraji, so značilni leseni mostovi, znak povezovanja med ljudmi in kraji. Krožna kolesarska pot vas popelje iz »najmanjšega mesta na otoku« skozi šest lesenih mostov mimo Podbočja, Gazic, Cerkelj pri Brežicah, Boršta ter Bušeče in Krške vasi. Nezahtevna, krožna in izjemno slikovita pot na bregovih reke Krke vas bo očarala v vseh letnih časih.

Pot po Gorjancih

Srednje zahtevna gorsko kolesarska pot vodi mimo Galerije Božidar Jakac ter v lažjem vzponu po asfaltirani cesti do Malih Vodenic. Na koncu vasi na križišču sledite smernim tablam za Mirčev križ, kjer zavijete levo na planinsko pot do planinskega zavetišča Štembuh (žig). V objemu gorjanskih gozdov seže pogled na krško polje, ob dobri vidljivosti vse do Kamniško – Savinjskih Alp. V Črneči vasi je na ogled mogočen protiturški obrambni Stražni stolp, v njem pa razstavljene fotografije s tematiko življenja v tamkajšnjih vaseh. Pot se zaokroži s panoramsko vožnjo med vinorodnimi griči do izhodišča.

Okoli Kostanjevice

Lažja gorsko kolesarska krožna pot z nekaj kratkimi vzponi vas popelje okoli Kostanjevice na Krki po odročnih poteh, makadamskih in asfaltnih cestah ter nudi obilo prelepih razgledov. Vodi vas v osrčje gozda Zaboršt, kjer se po označeni gozdni poti dvignete nad Kostanjevico na Krki. Pot nadaljujete po vaseh Grič in Orehovec do Kostanjeviške jame, od koder se zopet dvignete in peljete po vinskih cestah do Slinovc. Od tod se vrnete po glavni cesti nazaj v staro mestno jedro Kostanjevice na Krki.

Gorsko kolesarska pot

Pot vas po delno asfaltni in delno makadamski cesti vodi mimo Galerije Božidar Jakac v Orehovec. Tam se začnete po makadamski cesti vzpenjati proti vasi Oštrc, kjer pri vaški lipi zavijete desno in sledite makadamski cesti na Gorjance. Šest kilometrski vzpon vas pelje po gozdu po pobočju hriba Kičer, sledi spust do vasi Črešnjevec. Vožnjo nadaljujete po kolovozni stezi do Oštrca. Sledi spust po dvonamenski poti do Kostanjeviške jame, od koder se vrnete v mesto na otoku.

Kranjska pentlja – Krška kolesarska pot

Kranjska pentlja nas iz izhodišča vodi ob Savi do Brestanice, kjer na mostu prečkamo reko Savo. Tukaj se tisti, željni vzponov, lahko povzpnejo na razgledno točko gradu Rajhenburg. Nato nadaljujemo po precej prometni hitri cesti Krško – Sevnica in pri naselju Arto zavijemo v strm breg do vasi Lomno. Tukaj se promet povsem umiri. Cesta se serpentinasto ves čas vzpenja in nas končno pripelje do vasi Veliki Trn (417 m). V vasi nadaljujemo strmo do cerkve sv. Duha, od koder se odprejo zares lepi razgledi na vse strani. Nato se spustimo mimo vasi Planina do Rake, kjer lahko kolesarji uživamo v čudovitih razgledih na vinograde. Mimo Zalok in Rimša nato nadaljujemo do Velike vasi. Sledi pretežno ravninski del poti mimo Veniš do Leskovca, kjer nadaljujemo do krškega mosta čez Savo, od koder je le še nekaj pedalov do izhodiščne točke.

Če želimo Kranjsko pentljo nekoliko skrajšati, je mogoče to storiti preko dveh prečnih povezav:

• Prva je v smeri Mali Trn – Kalce – Nemška vas – Nemška Gora – Brezje (odcep do Gorenje vasi in Velike vasi) – Leskovec.
• Druga je krajša in povezuje Rako z Rimšem, pod Ardrom in mimo Sel.

Štajerska pentlja – krška kolesarska pot

Iz izhodišča se najprej odpravimo v smeri Brežic, skozi Dolenjo vas kolesarimo do Pohance, Zgornje Pohance na Zdole, kjer nadaljujemo proti Kostanjku. Od tod se spustimo do Gorice pri Raztezu ter nadaljujemo mimo Velikega Dola do Koprivnice. Kolesarsko pot nadaljujemo do Velikega Kamna in Malega Kamna. Nadaljujemo z vzponom skozi Belo in Reštanj in po Gabrčni dolini do Ravnega Loga, nato pa do koče na Bohorju. Po kolesarjenju po območju občin Kozje in Šentjur, se v Krško vrnemo mimo Mrzle planine, Stranja, Gorenjega Leskovca, Presladola in Rožnega. Tu nas kolo popelje na obsavsko cesto Blanca – Brestanica, ki nas pripelje vse do Krškega, od koder smo štartali.

Če želimo štajersko pentljo nekoliko skrajšati, je to mogoče preko prečnih povezav: Krško – Zdole – Veliki Kamen – Stolovnik – Brestanica in/ali Mali Kamen – Senovo – Bohor.

Brestaniška kolesarska pot

Brestaniška kolesarska pot kolesarja vodi po dolinah in vzpetinah v okolice Brestanice. Takoj v središču Brestanice nas pozdravi mogočna cerkev Lurške Marije – Slovenski Lurd, ena najlepših in tudi največjih slovenskih cerkva. Nato nadaljujemo po dolini potoka, ki je kakor nalašč za potepanje s kolesom. Čez Raztez nato peljemo mimo kmetij in se po razgibanem, hribovitem terenu pripeljemo nazaj v Brestanico.

Drugi del poti pa nas pelje na Likov vrh in v dolino reke Savi. Pot je zaznamovana s tradicionalno podobo posavske pokrajine.

Po poti mokriških gozdov

Pot mokriških gozdov je gotovo ena izmed najbolj očarljivih poti v vseh letnih časih. Iz izhodišča se najprej odpeljemo proti Savskemu nasipu, nato pa preko zelenice nadaljujemo pod savski most. Zavijemo desno na glavno cesto in nadaljujemo vzdolž reke Krke, mimo starega mostu. Pod avtocesto se pripeljemo do Krške vasi, kjer pred mostom zapeljemo levo navzdol in svoje kolesarjenje nadaljujemo vzdolž reke Krke. V Velikih Malencah nato zavijemo čez potok Globočec, od koder nas čaka 2% rahel vzpon po ozki dolini do Globočic. Na Križišču pri Subanovem mlinu pripeljemo do meje s Hrvaško, kjer zavijemo levo. Na Vlaškem križu nadaljujemo naravnost navzdol. Vmes nas pričaka klanec, ki se konča pri odcepu za lovski dom Mokrice. Sredi Ponikev se nam odpre lep razgled daleč preko slovenske meje. Nadaljujemo mimo Velike doline in se peljemo mimo golf igrišča Mokrice. Nadaljujemo v Novo vas pri Mokricah, nato pa v smeri Brežic do ribnika pri Prilipah. Tako nas krožna tura pripelje nazaj do izhodišča.

Orlovska tura

Iz izhodišča nas pot vodi mimo sotočja reke Krke in Save in se pri brežiškem gradu spusti v Vrbino. Večji del poti poteka skozi gozdove. Na poti se povzpnemo tudi na masiv Orlice. Pot pa ne razočara niti glede nepozabnih razgledov, še posebej bodite pozorni pri cerkvi sv. Jedrt. Nepozaben je tudi spust mimo gradu Pišece, ki nas pripelje v vas Pišece in mimo vinogradov na obronke gričev

Iz izhodišča najprej zavijemo desno na stari most čez Krko in Savo, od koder nadaljujemo do brežiškega gradu. Nadaljujemo levo v Vrbino, kjer kolesarimo po makadamski poti. Nadaljujemo po kolovozu, do ograje, nato pa desno proti topolovim nasadom. Pot nas nato vodi preko zavarovanega železniškega prehoda, nato pa levo na zelo prometno cesto. Z glavne ceste zavijemo v Trebež, nato pa vozimo naravnost po prednostni cesti, ki pelje desno v Glogov Brod. Sredi Artič nato nadaljujemo v smeri Volčje, skozi artiški gozd in nato po spustu nadaljujemo z vzpenjanjem na vinsko cesto. Pretežno v zavetju gozdov se spustimo v dolino Močnika. Zavijemo desno za Osredek, kjer nas pričaka vzpon, ki nas vodi do najvišje točke naše ture. Nato sledi strm spust po asfaltu, kjer previdnost ni odveč, saj nas pri cerkvi čaka oster ovinek v levo. Po makadamu nadaljujemo do gradu Pišece, nato pa pri grajskem ribniku zavijemo desno do ribnika pri glavni cesti. Nadaljujemo proti Pišecam, nato pa od tam v smeri Globokega. Iz glavne ceste nadaljujemo levo za Orehovec, potem sledi vzpon. Nadaljujemo po slemenski valoviti cesti, nato pa desno proti cerkvi sv. Barbare. Nadaljujemo skozi Cundrovec in preko železniškega prehoda. Z glavne ceste nadaljujemo levo v Zakot. Nadaljujemo proti Brežicam, od koder se vračamo nazaj proti izhodišču.

Po sledi Kavsarjev

Izhodišče poti je v Radečah, kjer se začne Posavje in kjer se Sava prebije iz ozke Zasavske doline. Iz Radeč nadaljujemo v smeri Sevnice, nato pa proti Krškemu. Sevnico zaznamuje pogled na Sevniški grad na hribu, ki stoji nad mestom. Na svoji poti do Krškega je Sava oblikovala kaj nekaj meandrov ali okljuk. Pot je slikovito posejana s kozolci. Pred Krškim reko Savo objame krško hribovje. Nadaljujemo po prostrani Vrbini proti Brežicam. V zadnjem desetletju so na Savi izgradili več hidroelektrarn in akumulacijskih jezer. Tovorni promet po reki je potekal do druge svetovne vojne. Šmarčane, ki živijo v naselju na najlepši savski okljuki pred Sevnico, so imenovali Kavsarje, saj so s kavlji oziroma »kavsi« na Savi lovili les. Po tem je ta kolesarska tura tudi dobila ime.

Poleg kavsarjev je ta kolesarska pot zaznamovana tudi s splavarjenjem po Savi, ko so les vozili vse do Donave v Beogradu. Z izgradnjo elektrarn je bilo urejenih tudi kar nekaj kilometrov poti neposredno ob savskih zajezitvah, ki so kot nalašč za potep s kolesom. Prav tako po tej poti ne moremo zgrešiti – peljemo se samo bo Savi proti Brežicam in uživamo v čudovitih razgledih.

Po poti grajskih legend

Gradovi so od nekdaj burili domišljijo in v Posavju jih na zares majhnem področju lahko naštejemo kar nekaj. Predstavljajo najpomembnejšo slovensko kulturno dediščino, s svojim nastankom pa večinoma segajo v srednji vek. Tudi v Posavju stojijo na reliefno težje dostopnih točkah, kar za kolesarja  pomeni predvsem kratke, a atraktivne vzpone, ki prijetno popestrijo kolesarsko turo.  Ne glede na to, kje pričnete svojo kolesarsko turo, boste na poti spoznavali srednjeveško življenje in se popeljali po tako imenovani grajski cesti.

Sevnica se ponaša s čudovitim grajskim kompleksom nad mestom, ki kolesarju ponuja bogato izročilo. Grad nas popelje v čas vitezov in princes, baročne freske v stolpu pa nas vodijo skozi štiri letne čase.

Grad Rajhenburg v Brestanici je najstarejši izpričan grad na Slovenskem. Posebno mistiko in skrivnostnost mu je dal asketski in zelo napreden red trapistov, ki so delovali tu. Menihi se med sabo niso smeli pogovarjati, temveč so za sporazumevanje uporabljali znakovno govorico. Njihova čokolada je s svojo kvaliteto segala vse do dunajskega cesarskega dvora. Vzpon na grad je prijetna popestritev sicer spokojne ture v dolini potoka Brestanice.

Vsekakor po poti grajskih legend ne gre izpustiti grada Brežice in Bizeljsko. V Brežicah bo dih vzela čudovita viteška dvorana, na gradu Bizeljsko pa nas sprejme prijazna grajska gospa. Iz grajskega balkona boste ugledali nepozabne razglede na dolino Sotle.

Grajske legende čakajo, skočimo na kolo in zavrtimo pedala ter spoznajmo čas viteštva, plemiškega življenja in trubadurjev.

Oransova kolesarska pot

Kolesarska pot, ki se razprostira na 40 km in skupno višinsko razliko 960 m, se začne pred občinsko hišo v Bistrici ob Sotli. Male smerne tablice kolesarje usmerijo proti Polju pri Bistrici, pred mejnim prehodom levo ob reki Sotli, nato pa sledi vzpon na razgledno točko s cerkvijo sv. Križa. Nato sledi spust skozi Srebrnik, kjer prečkamo glavno cesto. Na tej točki lahko kolesarsko pot skrajšamo in se vrnemo na izhodišče. V nadaljevanju kolesarimo mimo Slomškovega spomenika, preko Jezera na razgledno točko Križan vrh, ki ponuja razgled vse do Boča in Donačke gore. Sledi spust v sotesko Sušice, čez greben se spustimo v Podsredo. Poleg cerkve sv. Janeza si lahko ogledamo pranger iz leta 1667, s trga pa opazujemo križev pot. Na tej točki se ponovno lahko odločimo za skrajšanje kolesarske poti, z vzponom preko Trebč. Pot lahko nadaljujemo, in se skozi Železno povzpnemo do gradu Podsreda, kjer si lahko ogledamo grajski ribnik. Nad gradom zavijemo na razgledno grajsko cesto, ki je nekoč vodila do gradu Bizeljsko. Za zaselkom Vrhovnico opazimo stebrasto znamenje Osojnikov križ, nad Rautnerjevo domačijo pa se lahko peš podamo na Svete Gore z Marijino cerkvijo in štirimi kapelami. S kolesom se spustimo na razvodni greben in prečkamo glavno cesto. Tu imamo še zadnjo možnost za skrajšanje poti s spustom na izhodiščno točko. Za vztrajne se pot nadaljuje mimo Sokolove domačije na greben z baročno kapelico, kjer nas nedaleč stran pozdravi Bizeljski grad.  Pot nadaljujemo proti Orešju, nato obkrožimo Kunšperske gore po poti nad sotesko Zelenjak. Ob severnem vznožju se nato vrnemo nazaj v Bistrico ob Sotli.

Podrobnejši zemljevid poti in fotografije si lahko ogledate tukaj.