Opis
Grobnica zakoncev Martina in Josipine Hočevar, umeščena v prostor nekdanjega mestnega pokopališča, je kulturni spomenik zrele neogotske dobe, ki se po kakovosti ne more primerjati z drugimi mavzoleji, grobnicami in pokopališkimi kapelicami na Slovenskem. Odličnost enotno zasnovane arhitekture spomenika je predvsem v izjemnem bogastvu in kakovosti likovnih prvin. Zunanjost iz belega kamna grajenega mavzoleja in s kamnoseško kakovostno in prepričljivo ponovitvijo gotskih arhitekturnih členov in dekorativnih elementov v notranjosti dopolnjujejo še kiparska, slikarska in mozaična dekoracija ter z vitraži zastekljene odprtine. Občina Krško, ki je prepoznala njegov potencial, ga je za spomenik razglasila z Odlokom o razglasitvi kapucinskega samostana, starega pokopališča in mavzoleja družine Hočevar v Krškem za kulturne spomenike lokalnega pomena (Ur. l. RS 30/2011).
Ambiciozno oblikovan mavzolej je kot družinsko grobnico po smrti soproga leta 1886 dala postaviti Josipina Hočevar. Po večkratnih premorih je bil končan leta 1890, ko so vanj prenesli Martinove posmrtne ostanke, leta 1911 pa so poleg moža pokopali tudi Josipino. Avtor mavzoleja sicer ni znan, domneva pa se, da naj bi bil zgrajen po načrtih nekega graškega arhitekta iz kroga znanega graško-münchenskega arhitekta Georga von Hauberrisserja ml. Svoje mojstrstvo v kamnu je izkazala »ljubljanska tvrdka Feliks Toman«, ki je v Kranju zgradila tudi monumentalni spomenik družine Ivana Majdiča, na posesti Šrajbarski turn v Leskovcu pri Krškem pa nam veliko bližji in znani mavzolej za grobnico Antona Auersperga / Anastaziusa Grüna.
Vir: Mestni muzej Krško
