Posavje je od nekdaj povezano z vodo. Skozenj se vijejo številne reke, ki ta svet delajo izjemno vodnat in biotsko raznovrsten. Poleg rek, jezer in ostalih naravnih voda pa je Posavje tudi svet termalnih voda, saj se v Posavju lahko pohvalimo z največjimi termami v Sloveniji. Zgodovina toplih vrelcev sega vse od 18. stoletja pa do današnjih dni, ko je termalni turizem tudi ena izmed najbolj pomembnih oblik turizma v Posavju. Za termalne vrelce je značilno, da njihova temperatura nikoli ne pade pod 20 stopinj Celzija in da imajo izjemno zdravilno moč.
Že v preteklosti so se ljudje zavedali, kako dobro vpliva termalna voda na psiho-fizično počutje ljudi. Zato se tudi danes številni odločajo svoje počitnice preživeti v termah, ki jih v Posavju ne manjka. Nekateri se za obisk term odločijo, ker si želijo okrepiti svoj imunski sistem, drugi si na tak način pomagajo olajšati različne kronične bolečine ali bolezni, spet drugi terme obiščejo zaradi sprostitve in zabave, ki jim jih nudijo sodobni termalni kompleksi. Kopanje v termalni vodi pospešuje krvni obtok, pospešuje praznjenje perifernih ven, deluje protibolečinsko, zmanjšuje mišično napetost, pospešuje delovanje metabolizma, stimulira imunski sistem in ugodno vpliva na človekovo živčevje.
Tople vrelce na Čatežu so odkrili že daljnega leta 1797, vendar jih je nato preplavila reka Sava. Ponovno so jih odkrili leta 1854. Za začetnike termalnega turizma štejemo grofe Attemse iz Brežic, ki so brežiškemu frančiškani Edvardu Zagorcu dovolili postaviti prvo zasebno kopališče, takrat z lesenim bazenom in kabinami. Leta 1925 so nato grofje Attemsi zgradili tudi hotel, ki je bil osnova tudi za kasnejši razvoj termalnega turizma na tem mestu.
Poleg Attemsov je zdravilno moč in pomen termalne vode prepoznal tudi grof Aleksander Ausperg (1770 – 1818), lastnik gradu Šrajbarski turn v Leskovcu pri Krškem. V Bušeči vasi je jamo z vrelcem kupil leta 1811, pet let potem, ko se mu je rodil prvorojenec – Anastasius Grün (Anton Aleksander), kasneje znani nemški pesnik in politik. Nad toplim vrelcem je leta 1816 zgradil kopališče, ki deluje še danes in je zelo priljubljeno med lokalnim prebivalstvom. Termalni vrelec je bogat z žveplom, ogljikovo in dušikovo kislino, karbonati in drugimi organskimi snovmi ter ima stalno temperaturo 27 stopinj Celzija. Glede na pričevanja, naj bi se v tej termalni vodi kopala že sama cesarica Marija Terezija, nekateri viri pa trdijo celo, da sta se tukaj kopala tudi sam France Prešeren in njegov prijatelj Andrej Smole.
Priljubljenost termalnih vodnih užitkov v Posavju v zadnjih desetletjih močno narašča, posavski termalni kompleksi pa so dobro poznani tako lokalno kakor širše in tudi v tujini. Poleg bazenov s termalno vodo se lahko pri obisku katerega izmed njih nadejate tudi bogatega spremljajočega animacijskega programa in ostale ponudbe. Če obiščete Posavje, zato nikar ne zamudite obiska v katerem izmed njih.