Image Alt

Svete gore – romarska pot

Opis

Svete gore so 527 m visok hrib, poznane zaradi Marijine romarske poti ob Sotli, ki se dvigajo nad Bistrico ob Sotli. Z vrha se odpira lep razgled na Boč, obronke Pohorja in Kamniške Alpe, prav tako pa tudi na hrvaško Zagorje in Donačko goro. Kapele na Svetih gorah so posvečene Lurški Materi Božji, sv. Sebastijanu in Fabijanu, sv. Juriju ter sv. Martinu. Gre za romarsko pot, ki je gotovo ena izmed najpomembnejših v okviru romarskega turizma pri nas. Posebnost te romarske poti je greben, po katerem se navzdol zvrsti zgoraj omenjenih pet svetišč. Svete gore so znane tudi po Križevem potu, ki je delo akademskega kiparja Staneta Jarma in kateri je bil postavljen leta 2000. Svete gore so priljubljena izletniška točka tudi za pohodnike in kolesarje, saj so del Oransove kolesarske poti.

Oransova kolesarska pot do Svetih gor

Izhodišče: občinska hiša Bistrica ob Sotli

Dolžina: 40 km

Čas: 4 – 5 ur

Primerna za : rekreativne kolesarje

Priporočena oprema: gorsko kolo

Možne alternative: skrajšane variante (10, 24 ali 33 km) – primernejše za družine

Oransova kolesarska pot se začne v Bistrici ob Sotli, nadaljuje proti Polju pri Bistrici, nato levo ob Sotli in se nato vzpne na razgledni sveti Križ. Od tod se spusti skozi Srebrnik, mimo Slomškovega spomenika navkreber na Križan vrh. Sledi spust proti Podsrede, vzpon do gradu Podsreda, od tam pa se nadaljuje levo na idilično grajsko cesto Svetih gor. Oransova kolesarska pot se nato nadaljuje proti Bizeljskemu gradu, nato nad Orešjem okoli Kunšperkove gore do vasi Kunšperk, od koder se vrnemo na začetno točko.

Romarsko središče

Svete gore veljajo za eno najstarejših slovenskih romarskih središč in za eno izmed osrednjih točk Marijine romarske poti pri nas. Slednja je del mednarodne romarske poti, ki romarja vodi od Čenstohove prek Levoče do Mariazella. Od leta 1996 povezuje tri najvažnejša romarska središča Poljske, Slovaške in Avstrije. Slovenska Marijina romarska pot povezuje štajerski krak Marijine poti v Avstriji, nato pa se nadaljuje proti Hrvaški, do hrvaškega nacionalnega svetišča – do Marije Bistrice. Najdaljši krak teče mimo Marijinih cerkva na Ložnem, Ljubični, Sladki Gori, Šmarju pri Jelšah, Završah pri Grobelnem, Botričnici, Kalobju, Dobju pri Planini, Zagorju, Kozjem, Podsredi in na Svetih gorah nad Bistrico ob Sotli. Celotna trasa ima 10 etap v dolžini 216 km.

Romanja na Svete gore

Težko je točno zatrditi, kdaj so se začela romanja na Svete gore, skoraj z gotovostjo pa je mogoče reči, da je začetek romanj nekako sočasen z nastankom krščanstva na naših tleh. Že prej se predvideva, da je na hribu stalo pogansko svetišče. Najdba krščanska slovanskih grobov priča o začetku romanj na Svete gore, zato je mogoče reči, da romanje tu traja že cca. 1000 let.

V preteklosti so romarji prihajali na Svete gore v procesijah, z zastavami in godbami. Ob romanjih so se odvijali tudi sejmi. Pešačenje, ki je včasih trajalo tudi po več dni, se je nadaljevalo tudi še v prvih letih po 2. svetovni vojni. Zgodba pravi, da se je neka družina, ki je bila med vojno v taborišču, zaobljubila, da bodo, v kolikor preživijo vojno, v zahvalo šli na Svete gore po kolenih. To so po prihodu iz taborišča tudi storili. Na vrhu so imeli kolena povsem krvava, ljudje,  ki so bili temu priča, pa so od ganjenosti jokali.

Cerkev in kapele na Svetih gorah

Marijino cerkev je po obnovi leta 1611 posvetil ljubljanski škof Tomaž Hren. Oko romarjev najpogosteje najbolj pritegne Marijin prestol v ladji. Malo nižje od Marijine cerkve je postavljena kapela sv. Jurija, ki je pozidana na živi skali. Najverjetneje je ta kapela nastala že v 9. ali 10. stoletju, prve pisne omembe pa so datirane v leto 1545. Tako kot se ves čas skrbi za Marijino cerkev, skrbijo tudi za ostale kapele in jih po potrebi obnavljajo oz. urejajo. Samo nekoliko pod kapelo sv. Jurija stoji kapela sv. Martina, ki prav tako stoji na živi skali. Nad Marijino cerkvijo se nahaja kapela, ki je posvečena sv. Sebastijanu in sv. Fabijanu, pogosto imenovana tudi Boštjanova kapela. Gre za edino kapelo, ki je postavljena prečno na sedlo. Posebnost te kapele je, da je brez zvona, ponaša pa se tudi z lepo obnovljenimi freskami v notranjosti. Povsem na vrhu grebena stoji še zadnja kapela, ki je posvečena Lurški Materi Božji.

Ob vznožju hriba se nahaja še župnišče. Stavba je iz 18. stoletja, kasneje je bila obnovljena. Pred župniščem je kapela s kipom Žalostne Matere Božje, po hribu navzdol pa je ob edinem izviru pitne vode postavljena še kapela Božja noga.

Legende o Svetih gorah

Svete gore povezujejo tudi z nekaterimi legendami. Prva govori o izgubljeni grofici, ki naj bi se izgubila v pragozdu na nočnem lovu ter se zaobljubila, da bo dala sezidati cerkev, v kolikor se živa reši iz pragozda. Druga legenda omenja, da so voli peljali Marijin kip, ki stoji sredi cerkve. Voli naj bi do vrha šli po kolenih in ostanki njihovih kolen naj bi bil še danes viden ob pešpoti skozi gozd.

Svete gore tudi v današnjem času ostajajo priljubljena izletniška in romarska točka, ovita v tančico skrivnosti, pri čemer je osrednji shod 8. septembra na Mali šmaren, ko se verniki spominjajo rojstva Marije Device. Zelo priljubljen čas za obisk je tudi 15.8 – Veliki šmaren, praznik Marijinega vnebovzetja.

 

Kontaktni podatki

Lokacija

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.