Opis
Krško je staro mesto med reko Savo in Trško Goro, ki je bilo v mestni status povzdignjeno 5. marca 1477. Med najpomembnejše in najstarejše zidane hiše v mestu uvrščamo Mencingerjevo hišo, poimenovano po pisatelju, odvetniku in politiku Janezu Mencingerju, ki si je leta 1887 za svoje domovanje izbral imenitni hiši. Še posebej se je to pokazalo ob prenovi, ki se je pričela leta 2010 in je bila končana konec leta 2012. Danes ima hiša naslov Cesta krških žrtev 2, v njem pa sta združeni dve hiši, ki sta še do okoli leta 1930 imeli naslov Krško 37 in 38. O življenju in prebivalcih hiš potekajo še raziskave, več vemo o prebivalcih južne hiše. Ob raziskovanju in iskanju pravega krškega domovanja slavnega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja je dr. Boris Golec med prebivalce hiše številka 37 dodal tudi Valvasorjeve. Tukaj so živeli tudi po polihistorjevi smrti leta 1693, leta 1706 pa je njegova vdova hišo prodala Janezu Krstniku Kamnikarju, upravitelju gospostva Šrajbarski turn. Od leta 1717 so bili lastniki hiše baroni Zetschker in tako je skoraj celotno 18. stoletje. Pred Mencingerjem je bil lastnik obeh hiš grof Anton Aleksander Auersperg – pesnik Anastasius Grün (1806—1876) – in za njim do leta 1887 njegovi dediči. Hišo, vsak polovico, sta leta 1913 dedovala Mencingerjeva sinova Anton in Leon, leta 2009 pa je hišo kupila Občina Krško.
Renesančni portreti
V nadstropju severne hiše je restavrirana izjemna renesančna poslikava z dvema grboma, upodobitvijo Boga, obdanega z angeli, ter s horizontalnimi pasovi, v katerih se nizajo moški in ženski portreti v značilnih oblačilih. Upodobljena grba, severni z značilnostmi grba Ungnadov in južni z značilnostmi grba Werneckov, govorita o možnih lastnikih hiše v 16. stoletju, to je o Hansu III. Ungnadu in njegovem sinu Krištofu, poročenem v družino Werneckov. Poslikava je edinstven dokument protestantizma na Slovenskem.
Vir: Mestni muzej Krško
