Opis
Dvorec je bila v svoji zgodovini edina večja posvetna zgradba na otoku. Tloris stavbe je v obliki črke L, kar kaže na večstoletno stavbno zgodovino. Njegovi zametki segajo v leto 1570, ko so opustili stari kostanjeviški grad, ki je nekoč stal zahodno od cerkve sv. Jakoba, domnevno s kovnico denarja. Edini materialni dokaz temu so sledi obrambnega jarka v okolici župnijske cerkve. Po velikem požaru je leta 1577 tedanji zastavni imetnik kostanjeviškega gospostva Janez pl. Wernegk pričel z gradnjo južnega trakta, ki ga je leta 1617 zopet poškodoval požar. Zato so kmalu prizidali zahodni trakt z arkadami. Po požaru leta 1663 je bila stavba obnovljena. Leta 1667 jo je kupila kostanjeviška cisterca, ki je v 18. stoletju poskrbela za zidavo vzhodnega trakta in kapele sv. Ane. Cisterca je imela dvorec v lasti do ukinitve samostana leta 1785, nato pa ga je leta 1793 kupila mestna občina in zgradbo namenila za župnišče in šolo. Po letu 1991 je bil dvorec vrnjen župniji, od leta 2021 pa je zopet v lasti občine Kostanjevica na Krki. Od leta 1958 pa vse do 2020 je kot dislocirana enota Galerije Božidar Jakac v vzhodnem traktu deloval Lamutov likovni salon.
