Image Alt

Izkusite avtentična kulinarična doživetja Posavja

Izkusite avtentična kulinarična doživetja Posavja

Posavska prehranska kulturna dediščina je izjemno raznolika in bogata, vendar je bila kljub temu še nedolgo nazaj precej prezrta in nepoznana. V zadnjih letih se tradicionalne posavske jedi vse bolj prebijajo na jedilnike v domačih kuhinjah, prav tako pa je vse več takih jedi mogoče opaziti tudi na jedilnikih sodobne lokalne kulinarične ponudbe.

In kako so jedli naši predniki včasih? Predvsem so se kuhale preproste jedi, na jedilnikih je bilo manj mesa, več je bilo močnatih obrokov, zelenjavnih enolončnic, kaš, močnikov in štrukljev. Peklo, kuhalo in tudi jedlo se je več le ob različnih praznikih in posebnih dogodkih ali pa ob različnih kmečkih opravilih, ko je bilo potrebno nahraniti tudi vse pridne roke, ki so pomagale pri delu. Najbolj tradicionalna posavska sestavina, ki so jo uporabljali pri pripravi jedi v krajih vse od Radeč pa do Brežic, je bila pregreta smetana. Gre za posavsko posebnost, saj takšnih jedi drugod niso poznali. Še danes ima marsikatera babica ali dedek lepe spomine na pregreto smetano, ki so je pripravljala v lončenih posodah in pečeh iz svežega mleka.

Avtentična kulinarična doživetja Posavja temeljijo na lokalnih posebnostih, kot so krškopoljski prašič, kopun, sladkovodne ribe in pristne lokalne jedi iz pregrete smetane. Gastronomske posebnosti pa so tudi bizeljski kolač, ajdov kolač, ocvirkovka, pletenice, kozjanska kruhova potica, cop na lop (pogača s skuto in pregreto smetano), sevniška salama, jetrna klobasa, rajhenburška torta, čokoladno vino, ter cviček, modra frankinja in kakovostne penine. Vse naštete tradicionalne surovine in jedi so našle mesto v sodobnih različicah na krožnikih lokalnih ponudnikov.

S knjigo »Prehranska kulturna dediščina Posavja«, ki jo je izdala Ida Intihar s pomočjo sodelavk, smo Posavci pridobili tudi strnjen nabor najbolj tipičnih posavskih receptov. Za vas smo pripravili izbor štirih okusnih jedi, s katerimi si lahko popestrite praznični čas ob koncu leta. Nove možnosti za kulinarično inovativnost tako lahko vedno znova črpamo iz bogate kulinarične kulturne dediščine Posavja.

 

 Potanc

Kjer je bilo otrok pri hiši veliko, kmetija pa majhna, so bili večkrat lačni kot siti. In tam so dobro poznali potanc – preprosto jed, ki je vključevala le osnovne sestavine in je včasih predstavljala nadomestek za kruh. Koruzno moko, mleko in smetano so »potancali« in nato spekli. Če so imeli srečo, so to namazali s kakšnim namazom, da je bila testena malica bolj krepčilna. Potanc se tudi pripravi hitreje in lažje kakor kruh, zato si ga kot malico lahko na hitro zamislimo tudi v današnjih časih.

Sestavine:

  • 500 g koruzne moke
  • 0,5 l mleka
  • 2 dl kisle smetane
  • sol

Priprava:

Koruzno moko poparimo z osoljenim mlekom. Ko se zmes nekoliko ohladi, primešamo še kislo smetano in vse skupaj položimo na pekač ter z rokami »potancamo« (potlačimo). V pečiči na 160 stopinj pečemo 30 minut.

 

Puhla z ocvirki

Sestavine:

  • ½ kg moke
  • sol
  • 3 dag kvasa
  • 1dcl mleka
  • voda, ocvirki
  • 3 jajca

Priprava:

Puhlo pripravimo tako, da najprej naredimo testo kot za kruh iz ½ kg moke. Nato testo razvaljamo ali pa ga kar z rokami razvlečemo po pekaču. Namažemo ga z mešanico jajc in 10 dag stopljenih ocvirkov. Potem to pečemo na 180°C približno 20 minut, da se puhla lepo zapeče.

 

Bizeljski ajdov kolač

Sestavine (testo):

  • 80 dag ajdove moke
  • Do 1,5 l vode

Sestavine (nadev):

  • 1,5 – 2 kg skute
  • 2-3 jajca
  • Sol
  • 10 – 15 dag masla
  • 2 dcl kisle smetane

Priprava:

Ajdovo moko posolimo ter poparimo z vrelo vodo. Maso nato ohladimo, dodamo malo masla in umesimo testo. Testo razdelimo na 2 ali 3 dele, nato ga na tanko razvaljamo in namažemo z nadevom (iz skute, jajc, soli, kisle smetane). Po nadevu nato narežemo še koščke masla. Kolač nato zavijemo kot zavitek, ga položimo na namaščen ali s peki papirjem obložen pekač ter pečemo približno uro in pol. 20 – 30 min ga pečemo na najvišji temperaturi (180 – 200°C), nato pa jo zmanjšamo (160 – 170°C) in kolač premažemo s kislo smetano – to lahko storimo tudi dvakrat. Kolač nato spečemo do konca in postrežemo.

 

Pečena krača krškopoljca

Sestavine:

  • srednje velika krača krškopoljskega prašiča
  • timijan in zelišča po okusu
  • sol
  • poper
  • svinjska mast

Priprava:

Najprej kožo krače dan pred peko mrežasto zarežemo in jo natremo z zelišči, soljo in poprom. Premažemo jo z mastjo in pustimo na hladnem preko noči. Kračo krškopoljca nato naslednji dan položimo v pekač, jo zalijemo z vodo in mastjo. Kračo pečemo najmanj eno uro na temperaturi 180 °C in smo pazljivi, da jo vmes večkrat polijemo z lastnim sokom. Da je krača pečena vemo, ko je koža hrustljava in maščoba stopljena.

 

Vir: Ida Intihar, Prehranska kulturna dediščina Posavja

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.