Blaž Jurko

Print

Blaž Jurko, slovenski šolnik in pionir posavskega planinstva, se je rodil 19. januarja 1859 pri Sv. Bricu pri Šoštanju. Bil je, kot je tudi sam sebe označil, posebnež, ki je v svojem življenju doživel marsikatero prigodo. Leta 1870 je maturiral na mariborskem učiteljišču in bil še istega leta nameščen kot začasni šolski vodja na Razborju. S tem je postal prvi učitelj na Razborju, kjer je svoje delo opravljal 45 let. S svojevrstnim načinom poučevanja je imel na začetku kar nekaj težav med okoliškimi kmeti, a so se medsebojni nesporazumi kmalu razblinili. Kot je dejal sam je največji, najboljši, najtežji in najkoristnejši del svojega življenja daroval Razborju. Leta 1902 je na Lisci postavil kočo, ki je nosila njegovo ime, Jurkova koča. Le-to so leta 1944 partizani požgali, da bi preprečili bivanje nemškim enotam. Planinsko društvo Lisca Sevnica je novo Jurkovo kočo zgradilo leta 1944. Upokojil se je leta 1924 z dekretom, ki mu je izrekal zahvalo za plodno delo v šoli in izve nje. Skupaj z ženo Tonko sta bila poročena 52 let, v zakonu pa se jima je rodilo devet otrok. Svoje zanimive pustolovščine, pripetljaje, težave in še marsikaj je leta 1933 združil v knjigi Moje dogodivščine, ki bralcem ponuja tudi vpogled v življenje in razmere za časa Avstro-Ogrske in Kraljevine Jugoslavije. Umrl je leta 1941 in je pokopan v Vojniku pri Celju.
Povzeto po: Blaž Jurko, Moje dogodivščine

Posavje polno priložnostiSledite nam na facebooku